Črnobradec in Iskraemeco

ČRNOBRADEC      Iskraemeco

-Angleška trgovska galeja, dobro oborožena,
prevaža tovor v vrednosti 1000 MioEurov
-Črnobradec, star premetem gusar,
ki opreza za hitrim in lahkim plenom
- Posadka, angleška, črnobradčeva,
in ostalih akterjev
- PeterPan mitološko bitje dobrote
in pravice, rešitelj naš
Zgodba o Črnobradcu in milijardi Eurov
Saj poznate Črnobradca, premetenega gusarja,
ki je ropal angleške trgovske ladje.
Velika reč ta milijarda eurov. Vsekakor da
to količno denarja pretovoris moraš imeti
posadko.
Da smo si takoj na jasnem kakšen je pedigre
posadke, ki ji je cilj rop, sama golazen!
nesposobneži,
če bi znali zaslužiti kako drugače jih pri ropu
ne bi bilo zraven. Pa vendar nekaj posadke je taprave,
Angleze je treba ujeti, plen pretovoriti,
pobegniti angleski vojni mornarici in to
znajo znalci mornarji.
Hm, nekaj se ne ujema, a ni bil Črnobradec
angleški plačanec ? Hja na morju ni prič in
vsak cekin
omamno diši, tako je življenje Pravi vladar
to ve zato je v posadki nekaj kraljevih
mornarjev pod krinko,
da kralj ne bi ostal brez večerje na slastni
Črnobradčevi mizi. Sedaj pa dve zgodbi,
ena preden Črnobradec
ujame angleže in druga ko je tovor pod
krovom gusarske ladje.
Ta druga zgodba je lažja zato pričnimo z njo.
Seveda na Črnobradčevi gusarski ladji se
znajde tovor, ki si ga je Črnobradec želel
a brez posadke kakršne koli
mu to ne bi uspelo. V tem trenutki se želi
Črnobradec vse posadke znebiti. Preprosto,
morda pa tudi ne
saj ima goljufiva posadka le en cilj,
da namoči prste v malmelado kolikor se le da.
En drugmu ne zaupajo, se kregajo
spletkarijo, cincajo, se sprenevedajo,
predvsem pa jih prepoznas po nesposobnost.
Zgodi se v bistvu nič, saj jih je strah
lastne nesigurnosti, da ga kaj polomijo sicer
cekini dobijo krila, ali ko je treba kaj
konkretnega narediti ustanovijo
odbor, ki na koncu tako nic ne odloci,
razen da na koncu ugotovi, da ima rum pravo
vrednost, pa se tega
prinaša mornarček, ker če ne ga za exeplarični
primer počijo v čeljusti morskega psa in s
tem držijo od korita redke znalce
ki imajo le en sam cilj, da preživijo svoje
potomce. Vse je videti tako, da en brez
drugega ne morejo, kot, da stojijo en za
drugim v krogu in se med seboj drzijo za
goltanec. Zakaj je tako?
ker imajo od tega vsi koristi!

Propagandna zloženka

Prva stran:
Dragi sodelavci,
Besede pred vami odrazajo bistvo nasega podjetja.
Ker ne zelimo, da bi te besede ostale le mrtve
crke na papirju, smo jih poimenovali Vrednote.
Zapisali smo jih zato, ker zelimo v podjetju
spodbujati zadovoljstvo zaposlenih in ustvarjati
ucinkovito delovno okolje. Verjamemo, da bodo te
vrednote zazivele v nasih medsebojnih odnosih
in odnosih s strankami ter postale trden temelj
na katerem skupaj gradimo prihodnost Iskraemeca.
Zapisane vrednote naj nas kot kompas vodijo pri
novih poslovnih in osebnih izzivih, s katerimi
bo nas Iskraemeco tim postal se uspesnejsi.
————————————————-
Konotacija besed v nam vsem znani zloženki,
je asociacija športa,  slovar slovenskega
slovstva:
konotacija -e ž (a) lit. pojav, da dobi beseda
drug,
zlasti čustveno, osebnostno obarvan pomen)
in ponesrečen poiskus ‘zliti’ bistvo športa z
bistvom podjetja.
http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0port
Bistvo športa je tekmovalnost,
doseganje boljših rezultatov od
drugih tekmovalcev po v naprej skupno dogovorjenih
načelih ‘ferplaja’,
v panogi tekmovanja, v nedvoumnem načinu primerjanja
tekmovalnih rezultatov.
Tekmovalnost je bistvo človeške biti. Nekaj utrinkov
iz športnega sveta:
- vsa športna srenja je v točki dogovorjenih
načel enotna,
nasprotovanj NI, šteje najboljši rezultat.
- športno tekmovanje se vrši med osebki pod
enakimi pogoji,
- športniki se hvalijo z rezultatom šele ko
pretečejo
ciljno črto,
- športnik z najboljšim rezultatom je ‘CAR’,
a samo do naslednjega tekmovanja,
- nagrada športniku z najboljšim rezultatom je
‘čast in slava’,
nikoli denar, čeprav prvo in drugo pomeni to
kar človek v življenju resnično potrebuje,
zasluženo spoštovanje socialne skupnosti.
- Pierre de Coubertin’ov stavek: ‘važno je sodelovati’
je laž, možak tega ni nikoli izjavil,
to je le izgovor da se funkcionarji spravijo na izlet
ki ga niso zaslužili, ne morejo se zadovoljiti
z drobtinicami
z zmagovalčeve mize.
- trener se šopiri v senci zmagovalca in nikoli obratno.
Ekipni športi:
- ekipa teče za žogo? vedno samo eden! veriga je močna
vedno toliko kot je močan najšibkejši člen! drugo
razblini dvom prvega, izjava drži! ekipni šport je
individualni v množici enakih z namero dosege
istega cilja.
- pojem ekipe je zlorabljen, namen zlorabe je jasen,
prikritje individualne nesposobosti, lenobe,
‘bolana’ ekipa ‘diha’
z .. ‘bomo’ .. nekoč v prihodnosti .. kaj? ..
saj ni važno,
samo da traja .. v rimskem stilu “verba non acta”
– ko trener izjavi: “pomoč bomo poiskali izven ekipe” ..
pomeni naslednje: svojega sposobnega podrejenega noče
za nasvet, ker mu s tem status trenerja preneha,
namreč privilegije je traba braniti za vsako ceno.
- Livij Tit : http://sl.wikipedia.org/wiki/Tit_Livij,
rimski zapisovalec in raziskovalec vzrokov za potek
zgodovine v svojih
zapisih odkrije rdečo nit: “tisti, ki bo poskrbel za
zdravo politično življenje po zgornjih načelih športa,
tega dežela bo
cvetela, sicer ji sledi zanesljiv propad”,
isto velja za šport, podjetje in druge socialne
organiziranosti.
—————————————————————————————————————————-
- Besede ne odražajo veliko, so le faktografsko
prenostno sredstvo,
http://sl.wikipedia.org/wiki/Antoine_de_Saint-Exup%C3%A9ry
ne glej z očmi pa boš videl .. tako se glasi
sporočilo ..
- pisec zloženke nas nagovarja z mi,
kdo so tile mi,
je to skupina, ime ?
- kaj so to vrednote o katerih se govori?
to ni nikjer zapisano, pa vendar
se na podlagi teh nedefiniranih vrednot zgradi ves
nadaljni miselni konstrukt.
o.p. zelo verjetno so ‘vrednote’ miselni vzorec
potom katerega bi se naj zgodila realnost.
pisci celo verjamejo, upajo, da se bo to zgodilo.
Želeti, upati zelo verjetno pa nič narediti,
tale je močna. Se opravičujem za sarkazem, vem kaj
pisci mislijo vendar me ta nespretnost meče iz tira.
Prav nič ne gradimo skupaj, dokler imamo v vseh aspektih
hierarhično strukturo in kjer ukazujejo
taki, ki kričijo jaz sem najboljši še preden je pretekel
ciljno črto, potem ostali trpijo in
molčijo. Le kašen zgled vrednot je to če ob vseh lepih
besedah glavni frajer pretepe Martinjaka
čeprav ni naredil nobene škode, le upal si je vprašati
kar se spraševati ne sme. In ob vsem tem
njegov prvi predpostavljeni ne ve kako ga braniti.
Kaj ima šport pri tem ? nič, to so le spretnosti
ala Cesare Borgia, ki so pripeljale floretinsko
republiko v situacijo, ki si je ni nihče želel.
Druga stran :
Ljudje
Drug drugega podpiramo in spostujemo.
Med sabo komuniciramo na odprt In odkrit nacin.
• Verjamemo v nacelo:”Posamezniki igrajo,
ekipa zmaguje!”Timsko delo poveca ucinkovitost,
odzivnost in kakovost nasega dela. Drug drugega
spodbujamo in si medsebojno pomagamo,
da postajamo se uspesnejsi.
• Medsebojno se spostujemo ne glede na posameznikov
polozaj in osebne okoliscine.
• Izobrazujemo se zato, da izboljsamo svoje delo in
pripomoremo k rasti poslovanja.
Nenehne izboljsave so sestavni del nasega odnosa
do dela, kot tudi priloznostza osebnostno rast.
• Delujemo v skladu z eticnimi naceli in integriteto.
Osredotocamo se na dolgorocni uspeh podjetja.
• Proaktivno upostevamo stalisca drugih (clanov kolektiva,
kupcev, dobaviteljev).
• Kupci, dobavitelji in delnicarji so del nasega tima.
- Žena, joći! žena sedaj se pa smej, imej rada peer
in glej nogomet! halo! kdo pa si ti, da ukazuješ
mojim čustvom! to lahko
delas v firmi doma pa ne! Zakaj si pa to lahko
privošči v firmi? ker jih drži za jajca, pa vendar
možganom ne moreš ukazovati!
Ta firma stoji po zaslugi brainiakov, ko se tega
dotakneš bo šlo use u rt!
- Veliko več, priporočilo, da je treba verjeti!,
tega si še Rode ne upa ! Posamezniki igrajo,
ekipa zmaguje, to je resnični
problem, in tako imamo deset trenerjev a samo Oblak
in Popivoda probata potisniti mehur v mrežo.
Saj bi se vse dalo komentirati
vendar naj ostane še upanje za kaj dobrega.
Toda glej ga zlomka: glavni frajer se zatipka
in pusti izplačilna_lista.doc na publik disku vsem
na vpogled. Na kratko:
vse je dogovorjeno, pravljice ne obstajajo,
informacije se skrivajo, sistem vzgaja ovce,
skrajni domet je domet vodje in,
če kir misli, da ve več kot vodja lahko spoka kufre.
Konzorcij Litija ali Litijska naveza?
Ta Šerif sploh ne ve kaj se
dogaja. In kdo je običajno vodja? tak, brez referenc,
brez kilometrine, ki meni, da ekipa pomeni trener.
Da je to res,
je opaziti v sistematizaciji: največja hvala (nagrada)
gre trenerju, in res je da mora žival najprej crkniti,
da se lahko rodi kaj dobrega.
Postali naj bi druga Švica, high tech research,
ah in oh. Ok, poglejmo kje smo? kako? s čim?
Zelo preprosto, udeležimo se
tekmovanja. Potrebujemo ekipo, imenujmo jo.
Kdo jo bo imenoval? spomnimo se zdravih športnih načel.
Tukaj se ljudje niti
govoriti ne upajo. In kaj bo končni rezultat?
več ali manj popravljamo stare napake,
glavni botri niti ne razumejo kako
in zakaj so napake. Nič hudega, reset,
generalno projekt od začetka, ta bo zagotovo imel dober
konec. anagram: hepan. Kugla je v cevi,
“ima kdo kako vprašanje?”, če ne je vse v najlepšem redu.
>>dixitque Deus fiat lux et facta est lux<>dixitque Deus fiat
lux et facta est lux<<, nisi še čez ciljno črto !
Četrta stran:
Skrb za kupce
Svojim kupcem se posečamo s predanostjo. Spostujemo,
poslusamo, razumemo in izpolnjujemo njihova pricakovanja.
• Kupci so bistvo nasega obstoja,
zato se osredotocamo na ustvarjanje vrednosti zanje.
• Pri izpolnjevanju kupcevih potreb
smo odzivni, ucinkoviti in zanesljivi.
• S predanostjo kupcem zagotavljamo
proizvode in storitve, ki ustvarjajo vrednost zanje
in za vse nase deleznike.
• Gradimo in ohranjamo dolgorocne
odnose s svojlmi kupci.
Kupci so resnični CARJI.
Peta stran:
kakovost
Vsak od nas je odgovoren za kakovostno opravljeno de!o.
• Verjamemo, da je kakovost nalozba za prihodnost.
• Ze prvic naredimo vse pravilno.
• Stremimo ktrajnim izboljsavam izdelkov,
storitev in procesov.
Odgovornost: je samo pri tistih,
ki niso varovanci, vodje pa sploh niso odgovorni,
ta se heca al pa želi biti sebi ušeč.
Prvič vse pravilno: ta je pa močna, le kako si upa ?
sam je nastavu nekatere, ki nikoli nič ne naredijo
potem pa s takimi ven pride,
zakaj pa ne bi delali in popravljali.
Vsaj dober vtis lahko pustimo, da se trudimo.
Stremimo: in kje je referenca ?
Sesta stran:
trajnostno razvoj
Spostujemo svoje okolje.
• Nase resitve podpirajo nacelo trajnostnega razvoja,
saj omogocajo vecjo energetsko ucinkovitost
• S skrbnim ravnanjem zmanjsujemo svoj vpliv na okolje.
• Spostujemo dolocbe s podrocja varnosti in
zdravja pri delu.
• Nasa odgovornost je, da se izogibamo vamostnim
tveganjem in ukrepamo v smeri izboljsanja.
Sedma stran:
Ljudje
Zavzetost in odgovomost
Skrb za kupce
Kakovost
Trajnostni razvoj

ŠTUDIJE

Torej . študije, študija … Wikipedija … :
Študija je miselni proces poiskati, izboljšati,
itd. problem mentalne ali materialne narave.
Študija je delo.
Študija je delo, ki ni bilo še nikoli opravljeno,
zatorej študija ni ponavljanje že izvedenega
miselnega ali materialnega delovnega procesa.
Študija je veliko več kot delo samo, je navdih,
inspiracija, izziv kako realizirati cilj, optimalno,
časovno varčno, najti rešitev, ki bo najbližje najboljši.
Študija traja, dokler je sončna svetloba,
ponoči ni kaj iskati, oziroma tudi če je tema
v glavi se nič ne najde.
Študije izvajajo znalci, brihte in ne modeli z
meglo v glavi.
ok, Emeco in študija .. v Emecu se izvajajo študije.
Študije vodijo ljudje, ki so kao managerji študij.
Iščejo ljudi, ki študijo izvedejo, ker je pač tak
interni zakon, ki je nastal iz potrebe po študijah
in iz potrebe ljudi z meglo v glavi, ki študije ne
obvladajo oziroma ne obvladajo nič in pač imajo pravico
živeti in dihati bolj kot tisti, ki morajo opraviti
delo, amen. Že v Stari zavezi je navedeno zakaj so
Judje odšli v smrt raje kot bili Faraonu sužnji, tako
imajo znalci legitimno pravico se znebiti faraona,
od kirga ni nobenega haska razen, da ves božji dan
boguvšečno kotali kamenje. Da se vrnem na
obžalovanja vreden človeški marketing v tej žalostni
firmi Emeco, moram ugotoviti, da za vsak sex morata
biti dva en ki drži in drugi, ki natepava. Ves
problem se pri tem reducira le v to, da tisti, ki drži
to ne počne prostovoljno oziroma za to ni pošteno plačan,
saj natepač ne ustvari ničesar.
Toliko sem imel povedati o tipih z meglov v jajcih
in o umetničkom dojmu vodij študij, ki niso nič drugega
kot paraziti.
So. study, studies … Wikipedija … :
The study is a thought process to find,
improve, etc.. problems of mental or physical
in nature. The study is work.
The study is the work that has never been done,
therefore, it is not to repeat the study already
carried out substantive work or thought process.
The study is much more than just a job, it is
like inspiration spirit, an impression, a challenge
how to realize the objective of optimum time-saving,
to find a solution that will be closest to the best.
The study lasts as long as there is sunlight, and at
night is nothing what to look for, or even if the dark
is in the head, nothing could be found.
Studies conducted brainiacs, clever men, and not models
with fog in theirs heads.
ok, Emeco and study .. in Emecu studies are conducted.
Studies led by people who are managers the studies.
They are looking for people who carried out the study
because it is just such a
internal Emeco law, which arose from a needs for studies
and fromthe needs of people with fog in theirs heads
which do not to able lead studies and they have simply
rights
live and breathe more than those who have completed job,
amen. Already in the Old Testament is that what the Jews
went to their deaths rather than be slaves to Pharaoh, so
brainiacs have a legitimate right to get rid of the pharaoh
from whose is no vain unless that days all divine rolling
stones what the God likes. To be religious in
deplorable human marketing in this sad firm Emeco, I have
concluded that for each sex must be two one holding and
others banging. All
the problem with this is reduced only in this, that those
who hold it is doing for the voluntary and salary is not fair,
because the banger do not create anything.
I had so much to say about the fellows with the fog
in balls and about the art impression of the heads
of study, which are nothing more than parasites.

STANJE Iskraemeco

Emeco tezave..
Dejstva:
- zaposleni v emecu so razporejeni v plačilne razrede,
ali pa je intenca da se jih tja pospravi.
V popolnem nasprotju s ciljem narediti pozitivno spremembo.
- zaposleni so rangirani: vodje, šefi, ventilatorji,
 podrejeni izvajalci na minimalcu,  bla bla
———————————————————————————————————————————–
- odločitve se sprejemajo skupinsko na vseh nivojih,
zbirajo se ideje .. po neki piramidni logiki bi jih morali imeti
najsposobnejši to je šefi, upravičeni ali neupravičeni
- v nasprotju piramidne strukture je odgovornost,
penalizacija je skupinska,
šefi so večni in za nič odgovorni ..
- študije in sestanki == tehnika: jaz sem šef, ne rabim znat nič,
važno, da sem dobro plačan, informacije
bom dobil od podrejenih!
Podrejeni, ki so na minimalcu, me učijo in delajo za mene.
??? Zakaj imamo vodje in šefe? So samo strošek firme…
Podrejeni niso neumni, ne dajejo več informacij od sebe.
Zakaj pa bi, da se ventilatorji kitijo s tujim znanjem, ki ga poberejo
od podrejenih in si večajo svojo plačo. Podrejenim je napredovanje
onemogočeno. Elita z meglo v glavi je zasedla pozicije, si uredila dobre
plače, zato skrbijo, da se ne spremeni nič. Delati pa itak ne znajo nič, razen Word
 in Excel. Ter seveda produciranje papirjev.
Ljudje pa odhajajo iz firme, predvsem taki, ki imajo znanje in izkušnje.
Kako se cenijo inženirji v Emeco se vidi takoj pri zaposlovanju. Ko pride inženir, je takoj
na minimalcu in ni možnosti napredovanja. Ko pa pride obramboslovc, ventilator in
 drugi meglači, se takoj zdilajo za 3kilo eurov plače. Seveda mora ta inženir na minimalcu
 reševati staro sranje, ki ga je naredil nekdo drug in ki je za nagrado za slabo opravljeno delo celo dobil pozicijo vodje za večjo plačo. Pomembno je, da imamo inženirje na minimalcu,
ki popravljajo napake drugih, ki so sedaj vodje z meglo v glavi. Na drugi strani pa imamo
fafačico pri frizerju za 3,3kilo eurov neto na mesec. Verjetno vleče vsaj tako dobro, kot
stari Iskrin sesalec.
———————————————————————————————————————————–
Posledice:
- 1.skrajnost: zakaj bi se trudil, če moje delo ne pride do izraza?
merila napredovanja so nična .. zapikan v plačilnem razredu ..
Napredovanje je mozno samo na ritoLIZ, FAF nacin.
- 2.skrajnost: nikoli nisem nič poštenega naredil, naštudiral,
ampak v takem sistemu se da preživeti, znanje ne velja nič,
odgovornosti ni,
če se dokoplješ do vodje ali šefa si na konju!
važno je da si šef,
ostalo ni pomembno! rezultati se pa vidijo ..
- projekt je kot javen, novega dobiš tako da starega kopiraš,
da proj. ne dela dobro je kriv vedno nekdo drug ali drugo,
never ending story .. krivca ni..
- projekt je parcializiran, vsak ovner trdi,
da je njegovo delo korektno, kako zadeva deluje kot celota
ve le eden ali nihce ..
- reference izvajalcev projekta niso važne,
saj velja, da ‘lako čemo, samo što nije’, obveljajo argumenti
vedno po položaju višjega ?? haha.
———————————————————————————————————————————–
- Obvladovanje interesnih skupin
- šef je zlorabljena beseda, šef je dobro plačan,
koristi pa nobene a ima veljavo samo zato ker je šef
skozi evolucijo in negativno selekcijo so šefi in vodje
opravilno nesposobni, od njih dobiti koristno informacijo
je kot dobiti od kače noge .. preveri če upaš ..
- ostala raja ni neumna in se temu primerno obnaša
- skupine z daljšim stažem ščitijo svoje privilegije,
ker so vsi na dolgorocnih kreditih.
dokazujejo svoj prau običajno z nasiljem in nerazumljivim
obnašanjem in izkoriščajo sistem bedakov .. in privilegijev
- primer: Vodja HW je tehnični idiot, v sistemu kjer vodje
ne vedo kaj je kaj se odlično znajde, lobira, poganja
politiko na vseh nivojih, ničesar ne spravi do konca,
svoje
probleme potisne drugemu , potiska drek naokoli,
v žepu mala flaška strupa, ki jo uporabi v vsaki
priliki. Njegov vodja visji po rangu ga podpira brez argumentov
zgolj ker ‘tako sem se
odločil’ (uganka zakaj .. .samo za naivne) ..
- vodje se imenuje po principu: ‘samo da je naš,
če kaj zna ni važno!’
- tehnika diskvalifikacij , ker se sef ne znajde ali
ne ve odgovora ne da priliko interno zaposlenemu,
temvec se posluzi termina outsors ali zunanji sodelavec.
s tem najde rešitev in ohrani svojo nedotakljivost
in položaj
na lestvici .. če pa gre kaj narobe je kriv un
zunanji, neulovljiv ..:)
- primer, eden od mnogih: burst generatorji,
burst problem, tukaj
so totalno zgubljeni, rešitev so Flextronic,
“megla” s svojim pdf-jem itd …
megla povsod. Tisti na minimalcu pa, ki ve in zna,
je lepo tiho,
saj od tega da bedaku utrjuje
položaj in veča šefovsko plačo ne bo imel nič.
Ja tako preprosto stvari delujejo, sedaj pa se
lepo skupaj potopimo.
- masa plač se vedno upogne preko piramide in tak
sistem je krivičen in ne pelje nikamor
- seveda se fantje trudijo vendar ko presežejo
vodjo se ga ta proba znebiti ali pa se tudi ga.
———————————————————————————————————————————–
Dejstvo je, da tehnika ne deluje, stagnira.
odločujoči faktorji iz
zgoraj navedenega ne dovolijo sprememb,
ker imajo od situacije
koristi, od tega da je tako kot je. Ni
videti progresa, temu početju ni videti konca,
še več bliža
se akcija obračuna z drugače mislečimi,
ostali bodo tehnični
idioti kot administratorji in zunanji sodelavci,
neka oblika življenja na škrge. Nategovali bodo
izmenično eden drugega, vlekli dobro plačo, dokler lastnik firme
ne bo imel vsega tega dokončno dovolj, spakiral
kufre in šel nazaj v puščavo…
Rešitev:
———–
- obelodaniti trenutno stanje, brez megle, tako kot je ..
Zavirajo Vodja HW, AT in Projektorji. ki so se proglasili
kot referenca. Ker pač tega kar ni res nihče noče videti
ne obvladati so problemi. So redke izjeme s kvalitete,
v AT grupi,
a imajo zvezane roke.
Probali bodo outsorce ali pa
pritisk na podrejene znalce z iskušnjami in znanjem,
 ki so na minimalcu. HP vodja tim je
totalni strel v prazno, same meglenkarje ima okoli sebe,
ki ga vsi po vrsti nategujejo direktno odzad. ..kdo je temu
dal mandat ? ti razlogi so drugje ..
- dejansko stanje se da preveriti s testom (izpit)
(tega se vladajoća klika boji kot hudič križa )
- kolesje se da pognati s tekmovanjem (vsak dobi priloznost)
toda temu se bo uprl vladajoči sloj ki ima trenutno koristi,
če ne bo spremeb pa bo tako vse crknilo.
- nagrajevanje konkretnega dela! tega ne bo,
to ni v interesu šefa!
ker zdaj ima največji domet šef,
in plačan je zgolj zato ker je šef,
- ‘Megla’ je aroganten neuporabnež,
krinka za kiro se skrivajo ostali
vodje, negacija rešitve ..
—————————————————————————————————————————————————-
- za situacijo HW je izkljućni krivec glavni vodja
HW z ‘Meglo’ na celu
kot uradni holderji, ki zavirajo vse,
izkrivljajo in skrivajo informacije,
- HP heh – redke izjeme,SW podrocje ==OK
ostalo pa je neuporabno,
še dobro da Slauc ve kar ve in pozna elektroniko.
- dolgoročno nič ne deluje, projekti stojijo,
projektni holderji ki bi morali vedeti ne vedo,
večinoma vse stagnira, popravljajo se stare napake
ali pa se simulira da se
popravlja ker taki, ki so to sposobni preprosto
nočejo ali jih primanjkuje. šefi iščejo rešitve,
ki se zreducirajo le na to, da se nič ne spremeni
(ker če bi kaj spremenili
bi morali oditi)
- podrejeni pa čakajo, da se šefi zadrgnejo v lastnem govnu ..
- ha, plačna sistematizacija, iz zgoraj navedenega to bo še zadnji
udarec živinčetu, da dokončno crkne. Meglenkarji so sami sebi dali dobre ocene,
inženirjem pa slabe.
Preprosto velja, da se pelješ tako kot dobre
konje hraniš in nič več. Konji na minimalcu ne služijo dobro
gospodarju, kvečjemu se bodo gospodarja znebili.
- spoštovana Emeco inteligenca, pričnite si iskati službe!!
- Diotec, majka mila, tožba,
a je kirmu zmanjkalo možganskega soka ??
poiskali bodo akreditiran laboratorij kjer bodo ugotovili,
da so prodali tocno to kar je Emeco
naročil. Krivec 2x za to pa je kompleten RD, krasno. HW vodja?
žalostno da o tem ve ve nič..
- Ramtron, z njim ni nič narobe! Barka je nasedla, krivo
je vreme, bonaca, dajmo jo tožit.
Vsi veliki problemi imajo preproste rešitve! amen.
do potopa….




Črnobradec II

ali zgodba o dogajanju na Črnobradčevi ladji
 preden gusarji ujamejo svoj plen ..
------------------------------------

Drži kot pribito, da se usaka duša veseli zastonj kosila.
 Tudi jeziki bolje tečejo ob pijači.
Domišljija koj dobiček kuje,
ko kapetan v steklenem očesu uzre svojo žrtveno ladjo,
 ali od lastnega gospodarja
ali od sovražnika. Saj veste, če ni nikogar,
ki bi te podil, ko potisneš prste v marmelado je prau useena figa
u čigav kozarec prste tiščiš.
Taka je pač navada prascev,
ki se po zastonj obedu še u korito userjejo ali pa uležejo,
da drugi marjasci prau zraven ne morejo.

Kot ni golaža brez dobrega lovca tako Črnobradi
 ne ujame svoje žrtve brez motivirane posadke.
"500 zlatnikov kir zadane s strelom žrtveni jambor!"
 kapitanova hči tistemu, ki bo prvi na ujeti ladji!¨"
Tako Črnobradi promptno posadki obljublja mano in nebesa.
 Obljub kar ne manjka, tud ptičjega mleka če bo treba.
Sod ruma za krmarja in kmalu Črnobradi dohiti svojo žrtveno ladjo.
 Na žrtveni ladji Angleži številčni, dobro opremljeni,
žugajo gusarjem le pridte okusit meč.
 Gusarjev motivacija pojenja,
ko Črnobradi namesto žrtvene ladje potopi lastno barko.
 Ni je motivacije kot strahu pred utopitvijo
in gusarji v strahu pred morskimi psi maloštevilni
hitro premagajo Angleže.
Angleška posadka konča v morju in glej ga zlomka
po nesreči se v  morju znajde tudi srečnež obljubljenih zlatnikov.
Zakaj bi Črnobradi delili, če se da urediti
tudi drugače. Zaradi enega ali dveh žrtvovanih
gusarjev ni panike saj je trg gusarjev poln pohlepnežev.
Tudi z malo prelite krvi drži drhal
na primerni distanci.  Obljube se počasi
pozabijo do naslednjega žrtvenega jadra.




Veliki vodja

Pokukajmo v zgodovino in nekatere reči preprosto prepišimo.
Življenje je kratko, odkrivati to kar je že odkrito
ni smiselno, še posebej če so jih napisali 'veliki ljudje'.
500 ali 5000 let nazaj ni pomembno, v določenih stvareh se
ljudje obnašamo enako.  



DE HIS REBUS QUIBUS HOMINES ET PRAESERTIM PRINCIPES LAUDANTUR AUT VITUPERANTUR
(O tistih rečeh, zavoljo katerih ljudi, posebno šefe, hvalijo ali pa grajajo)

Zdaj moramo pogledati kako naj šef ravna s svojimi podrejenimi
ali s prijatelji. Ker vem, da so o tem že mnogi
pisali, se bojim, da mi bodo očitali domišljavost, če še jaz
pišem o tem, posebno še, ker se pri razpravljanju o tem
vprašanju ne bom držal utrtih poti. A ker je bil moj namen
napisati nekaj koristnega za tistega, ki kaj razume, se
mi je zdelo primernejše odkrivati tisto, kar je dejansko res,
ne pa tisto, kar si glede tega kaj kdo izmisli.

Mnogi si zamišljajo stvari kakšne bi naj bile, a jih v resnici nikoli
nihče ni videl ne poznal. Vendar je razdalja med tem,
kako se živi, in tem, kako naj bi se živelo, tolikšna, da se
tisti, ki zamenja, kar se dela, za tisto, kar naj bi se naredilo,
prej nauči, kako se propade, kakor pa, kako se ohrani.
Človek namreč, ki hoče vsepovsod veljati za dobrega, bo
med množico tistih, ki niso dobri, hočes nočes propadel.
Zategadelj se mora šef, če se hoče obdržati, naučiti,
da je lahko tudi nedober in da to svojo lastnost pokaže,
ali tudi ne, kakor pac terja potreba.

Ko torej puščam vnemar, kar so si glede šefa izmislili,
in razpravljam o tem, kar je resnično, trdim, da
vse ljudi, kadar govorijo o njih, posebno pa o šefih, ker
so postavljeni višje, opredeljujejo po nekaterih lastnostih,
ki jim prinašajo ali grajo ali hvalo.

Se pravi, da imajo nekoga za darežljivega, drugega za stiskača
skupuha, ki z dobrinami preveč skopari. Avaro je
tisti, ki bi si rad nagrabil premoženje,
stiskač pa pravimo človeku, ki s svojim imetjem prevec skopari)
- tega imajo za radodarneza, - onega za grabezljiv-ca,
- tega za okrutneza, -onega za milosrcnega, -ta  je verolomnez,
- oni moz beseda; - ta mehkuznez in bojazljivec,
- oni je krut in pogumen, - ta cloveski, -oni prevzeten, -ta pohoten,
- oni zdrzen, -oni lisjak, -ta neupogljiv,
- oni lahkomiseln, -ta resen, - oni frfra, -ta veren, -oni neveren,
 in tako dalje.

Vem, da bo vsakdo priznal, kako nadvse
hvale vredno bi bilo, ko bi šef od zgoraj opisanih
lastnosti imel tiste, ki nam veljajo za dobre. Ampak ker
človeška narava ne dopušča, da bi imel samo te lastnosti
in se v vsem po njih ravnal, mora hočes nočeš biti vsaj
toliko pameten, da zna zabrisati slab sloves napak, ki bi
ga spravile ob položaj, tistih, ki ga ob  njega ne spravijo, pa
se mora varovati, če le more. Če ne more, naj brez večjih pomislekov
pusti, da gredo stvari svojo pot. In nikar naj ga
ne skrbi, da bo zavoljo napak, brez katerih bi stežka rešil
položaj, prišel na slab glas. Če namreč vse dobro pretehtamo,
ugotovimo, da ga marsikaj, kar je videti krepost,
če se ravna po njej, pripelje v pogubo, marsikaj drugega,
kar je videti napaka pa mu prinese varnost in blaginjo.








 Koliko je vrst vojske in o najemniških vojakih

Ko sem nadrobno pretresel vse lastnosti vladavin,
o katerih sem se skraja namenil razpravljati,
 in se tu in tam dotaknil vzrokov, zakaj jim gre
 dobro ali slabo, in pokazal poti, po katerih so
si jih mnogi skusali pridobiti in jih obdrzati, moram
 zdaj v grobem razpravljati se o obrambnih in napadalnih
 sredstvih, ki bi utegnila biti potrebna vsaki od prej
omenjenih vladavin. Zgoraj smo rekli, kako je vladarju
potrebno, da zida na trdne temelje, drugace bo vsekakor
 propadel. Poglavitni temelji, ki naj jih imajo vse države,
 nove, stare ali mesane, so dobri zakoni in dobra vojska.
 Ker pa ne more biti dobrih zakonov, kjer ni dobre vojske,
 in ker morajo biti tam, kjer je dobra vojska, tudi dobri
 zakoni, bom pustil znemar razpravljanje o zakonih in bom
 govoril o vojski.
Pravim torej, da je vojska, ki z njo vladar brani svojo
državo, ali domaca ali najemniska, ali pomozna ali mesana.
 Najemniska in pomozna sta nekoristni in nevarni, kdor ima
drzavo osnovano na najemniski vojski, ne bo nikoli trden in
 varen. Najemniske cete so namrec med sabo nesložne, stremuske,
 brez discipline in nezveste; med prijatelji se sopirijo, pred
 sovrazniki stisnejo rep med noge.

Boga se ne boje, ljudem niso mož beseda; polom se
 samo za toliko odlozi, kolikor se odlasa z napadom, kajti
 v miru te oskubejo najemniske cete, v vojni pa sovrazniki.
 Vzrok za to je v tem, ker najemniki ne poznajo druge ljubezni
 in drugega razloga, ki naj jih zadrzi na bojiscu, kot borno placo,
 ta pa ni toliksna, da bi zavoljo nje hoteli zate umreti. Prav radi
 so tvoji vojaki, dokler se ne vojskujes, ampak ko vojna izbruhne,
 jo ali pobrisejo, ali gredo svojo pot. Da to dokazem, bi se moral
prav malo potruditi, kajti zdajsnjega propada Italije ni povzrocilo
nic drugega kakor to, da se je skozi mnogo let naslanjala na najemniske
 vojske. Te so se sicer pod kakim poveljnikom kdaj pa kdaj izkazale
 in so bile videti pogumne, dokler so se teple med sabo. Ko pa je
prisel tujec, so mu pokazale, kaksne so v resnici, vpričo  tega je
 francoski kralj Karel lahko s kredo osvojil Italijo. In kdor je trdil,
 da so bili vzrok za to nasi grehi, je govoril resnico, vendar ne grehi,
 ki jih je imel v mislih, marvec tisti, ki sem jih navedel jaz. Ker so
 bili to grehi vladarjev, so kazen zanje trpeli tudi sami.
Hocem pa se temeljiteje dokazati, v kako pogubo so najemniske vojske.
 Najemniski poveljniki so ali izvrstni vojscaki ali ne. Ce so, jim ne
mores zaupati, ker bodo zmeraj tezili k lastni velicini bodisi tako,
 da bodo zatirali tebe, ki si njihov gospodar, ali pa bodo proti tvojim
 nameram zatirali druge, ce pa poveljnik ni spreten, te tako ali tako
 ugonobi. In ce kdo odgovori, da bo vsak, ki bo imel vojsko v rokah,
 ravnal takisto, naj bo najemnik ali ne, mu bom odvrnil, da mora vojsko
 rabiti vladar sam ali republika. Vladar mora osebno iti in prevzeti
 vrhovno poveljstvo, republika pa mora poslati tja svoje drzavljane.
 Kadar poslje tja cloveka, ki se ne izkaze junaka, ga mora zamenjati,
 kadar pa je, ga mora z zakoni drzati na brzdi, da ne prekoraci meje.
 Izkusnja kaze, da samo oborozeni vladarji in republike dosezajo velik
napredek, da pa najemniske vojske nikoli ne delajo drugega kakor
skodo. In mnogo teze se podredi kakemu svojemu drzavljanu republika,
 ki premore lastno vojsko, kot tista, oborožena s tujo.



Rim in Sparta sta dolga stoletja zivela oborozena in svobodna.
 Tudi Svicarji so oborozeni, da je kaj, in docela svobodni.
 Kot zgled najemniske vojske v starem veku nam sluzijo Kartažani.
 Le-te bi domala podjarmili njihovi najemniski vojaki, ko se je
 koncala prva vojna z Rimljani, ceprav so Kartazani imeli za
 poveljnike lastne državljane. Filipa Makedonca so po smrti Epaminonde,
 poveljnika njihovih ljudi, spravili na povrsje Tebanci, po zmagi jim
je vzel svobodo. Milancani so po smrti vojvode Filipa najeli proti
 Benecanom Francesca Sforzo, ko je potolkel sovraznike pri Caravaggiu,
 se je zvezal s njimi, da bi nadel jarem Milancanom, svojim gospodarjem.
Njegov oce Sforza, ki je bil vojscak kraljice Ivane Neapeljske, jo je
 kar nenadoma pustil brez vojske na cedilu, ce ni marala priti ob kraljestvo,
 je bila prisiljena, da se je vrgla v naročje aragonskemu kralju. In ce
 so Benecani in Florentinci s temi vojskami poprej povecali svoje gospostvo
in se kljub temu njihovi poveljniki niso oklicali za vladarje, temvec so
jih branili, odgovarjam, da je bila v tem primeru Florentincem naklonjena
 usoda, kajti od podjetnih in sposobnih vojskovodij, ki bi se jih lahko
 bali, nekateri niso zmagali, drugi so naleteli na odpor, tretji pa so svoje
 castihlepje usmerili drugam. Tisti, ki ni zmagal, je bil John Hawkood.
 Ker ni zmagal, njegove zvestobe niso mogli preizkusiti, vsakdo pa bo
priznal, da bi mu bili Florentinci ob zmagi prepusceni na milost in nemilost.
 Sforzi so bili Bracceschi vecni nasprotniki, pa so pazili drug na drugega.
 Francesco je svoja prizadevanja usmeril v Lombardijo, Braccio pa proti
 Cerkvi in Neapeljskemu kraljestvu. A pridimo k dogodku, ki se je primeril
 nedavno. Florentinci so naredili za svojega poveljnika Paola Vitellija,
 sila preudarnega moza, ki je bil nizkega stanu,
 pa se je dokopal do precejsnjega ugleda.

Ko bi bil zavzel Piso, ne bo nihce zanikal,
 da bi se mu morali Flocentinci podrediti,
 kajti ce bi postal vojscak njihovih sovraznikov, jim ni bilo pomoci, ce pa bi ga
 obdržali, bi ga morali ubogati. In ce pogledamo uspehe Benecanov, vidimo, da jim je
 slo vse varno in slavno od rok, dokler so se vojskovali z lastnimi silami
(to je, preden so svoje delovanje usmerili na kopno). Dotlej je bilo delo
 njihovih plemicev in oboroženega ljudstva na moc uspesno. Ko pa so se zaceli
 vojskovati na kopnem, so zgubili prejsnjo vrlino, v vojnah pa so ravnali kot
 drugi Italijani. Ko se je njihova posest na kopnem zacela vecati, se jim ni
 bilo treba prevec bati lastnih vojskovodij, saj drzava na kopnem se ni segala
 kdove kako dalec, njen ugled pa je bil precejsen. Ko pa so posest razsirili,
 do tega je prislo za Carmagnole, so prvic spoznali svojo zmoto. Ko so namrec
 uvideli, kako sila sposoben je, saj so pod njegovim vodstvom nakresali milanskega
 vojvodo, a na drugi strani spoznali, da se je za vojsko ohladil, so presodili,
 da z njim ne morejo vec zmagovati, ker noce, odpustiti pa ga tudi ne morejo,
 ker bi bili spet ob tisto, kar so si priborili. Da bi se sprico tega zavarovali,
 so ga hoces noces morali ubiti. Kasneje so bili njihovi poveljniki Bartolomeo
 iz Bergama, Roberto iz San Severina, grof Pitiglianski in podobni, pri katerih
so se morali bolj bati izgube kakor dobiflka. To se je kasneje primerilo pri
Agnadellu, kjer so zgubili, kar so v osemsto letih s tolikisnim trudom pridobili.
 Taksne vojske namrec le pocasi in kasno obrode sad, najveckrat piskav, pac pa
 povzrocajo nenadne in nezaslisane izgube. In ker sem s temi zgledi ze v Italiji,
 ki so jo mnogo let vodile najemniske vojske, hocem reci prav do njihovega nastanka,
 da bi, ko bi spoznali njihov izvor in napredek, lahko nasli ucinkovitejse zdravilo.
Vedeti torej morate, da se je Italija, brz ko se ji je te zadnje case cesarska oblast
 priskutila in je papez v posvetnem dobil vec ugleda, razdelila na vec drzav.


 Mnoga od velikih mest so namrec zgrabila za
 orozje proti svojim plemicem, ki so jih prej
s cesarjevo podporo drzali pod jarmom. Cerkev jih je pri tem podpirala, ker je
 skusala dobiti ugled v posvetnih zadevah. V mnogih drugih mestih pa je postal
vladar kdo od mescanov. In zato, ker je Italija prisla tako rekoc v roke Cerkve
 in nekaterih republik in ker ti duhovniki in mescani na vladi niso znali sukati
orozja, so zaceli najemati tujce. Prvi, ki je tej vojski pripomogel do ugleda,
je bil Alberigo Konijski iz Romagne. Iz njegove sole sta med drugimi izsla Bracdo
 in Sforza, ki sta svoje dni dni krojila usodo Italije. Za njima so prisli vsi
 drugi, ki so te vojske vodili prav do nasih dni. Njihove sposobnosti so pripeljale
 do tega, da je Italijo prekrizaril Karel, oplenil Ludovik, ji storil silo Ferdinand
 in so jo osramotili Svicarji. Da bi dosegli svoj cilj in poskrbeli za ugled lastne
vojske, so ti poveljniki najprej vzeli ugled pehoti. To so naredili, ker jim sprico
 tega, da so bili brez politicne oblasti in so ziveli od vojaske obrti, nekaj pesakov
 ni dajalo ugleda, veliko pa jih niso mogli rediti, zato so se omejili na konjenico,
 z njeno pomocjo, ce je bila po stevilu primerna, so bili dobro preskrbljeni in v
casteh. Prislo je celo tako dalec, da v vojski dvajset tisoc moz ni bilo vec kakor
 dva tisoc pesakov. Vrh tega so napeli vse sile, da bi sebi in svojim vojakom
odvzeli napor in strah, zato se v spopadih niso ubijali, temvec so jemali jetnike,
 ne da bi nalagali glavarino za odkup. Ponoci niso naskakovali utrjenih mest,
tisti iz mest niso napadali sotorov oblegajocih, okoli taborisca niso postavljali
ne ohlodja ne kopali jarkov, pozimi se niso bojevali. Vse te reci so bile po njihovih
 vojaskih postavah dovoljene, iznasli pa so jih zato, da bi se, kot receno,
izognili naporu in nevarnostim. Tako so pahnili Italijo v suzenjstvo in sramoto.

XIII
A
DE MILITIBUS AUXILIARIIS, MIXTIS ET PROPRIIS*  * O pomožnih, mesanih in lastnih vojakih.
Pomozna vojska, ki prav tako ni   nobenega prida, je vojska mogocnika, ki ga kdo poklice,
 naj mu priskoci na pomoc in ga brani, tako je nedavno naredil papez Julij. Ko je namrec
 videl, kako klavrno se je v bojih okoli Ferrare izkazala njegova najemniska vojska,
 se je zatekel k pomozni in se sporazumel s spanskim kraljem Ferdinandom, naj mu s
 svojimi ljudmi in cetami priskoci na pomoc. Ta vojska je sama na sebi lahko koristna
in dobra, ampak za tistega, ki jo poklice, je domala zmeraj pogubna, kajti ce zgubi,
 si porazen, ce zmaga, si njen jetnik. In cetudi je v zgodovini starega veka polno
podobnih primerov, vendar ne maram molce mimo tega najnovejsega zgleda papeza
Julija II., cigar odlocitev, da se docela prepusti v roke tujcu, ker je po vsej
sili hotel Ferraro, je bila nespametna, da ni mogla biti bolj. Vendar mu je njegova
dobra sreca prinesla nekaj tretjega, tako da ni obral sadu svoje nespametne odlocitve.
 Ko so bili namrec njegovi pomagaci poraženi pri Ravenni in so vstali Svicarji, ki
 so pregnali zmagovalce, proti vsem pricakovanjem, svojim in drugim, ni ostal jetnik
 sovraznikov, ker so bili pognani v beg, pa tudi svojih pomocnikov ne, ker je zmagal
 z drugo vojsko, ne z njihovo. Docela razorozeni Florentinci, ki so pripeljali pred
Piso deset tisoc Francozov, da bi jo osvojili, so zavoljo te odlocitve zabredli v
 hujso nevarnost kakor v kateri koli svojih stisk. Da bi se uprl sosedom, je carigrajski
 cesar poslal na Grsko deset tisoc Turkov, ki ob koncu vojne niso marali odriniti od
tam, s tem je Grska neizogibno zacela prihajati v suznost nevernikov.

K pomozni vojski naj se potemtakem zateka tisti, ki hoce, da ne bi mogel zmagati,
 te vojske so namrec mnogo bolj nevarne kakor najemniske. Pri pomozni vojski je
 polom zagotovljen, ker je enotna in v celoti uboga druge. Ce pa ti skusa prizadejati
 skodo zmagovita najemniska vojska, potrebuje vec casa in ugodnejso priloznost, ker
ni vsa eno telo in ker si jo ti sam najel in jo placujes. Pri njej si tisti nekdo,
ki ga naredis za poveljnika, ne more nanagloma pridobiti toliko ugleda, da bi ti
 mogel skodovati. Skratka,
pri najemniski vojski je nevarnejsa lenoba, pri pomozni srboritost.
Vsak kolikor toliko moder vladar se je take vojske zmeraj izogibal in se zatekal k
svoji. Rajsi je celo s svojo izgubljal, kakor zmagoval s tujo, sodec, da zmaga, ki
bi si jo pridobil s tujim orozjem, ni prava. Nikoli si ne bom pomisljal navajati za
zgled Cesara Borgio in njegova dejanja. Ta vojvoda je vdrl v Romagno s pomozno vojsko,
 saj je vodil s sabo same Francoze. Z njimi je zavzel Imolo in Forli. Ker pa se mu ta
vojska ni zdela zanesljiva, se je kasneje zatekel k najemniski, sodec, da je manj nevarna,
 pa je najel Orsine in Vitelle. Ko je po njeni rabi ugotovil, da je tudi ta nezanesljiva,
 nezvesta in nevarna, jo je odpravil in se zatekel k lastni. Koliksna je razlika med
 eno in drugo teh vojska, se zlahka ugotovi po stopnji ugleda, ki ga je užival vojvoda,
 ko je imel samo Francoze, ko je imel Orsine in Vitelle in ko je ostal z lastnimi vojaki,
 oprt na lastne sile. Ta ugled je nenehno narascal in sele tedaj so vojvodo prav cenili,
 ko so vsi spoznali, da je popoln gospodar nad svojimi oborozenimi silami.
Nisem se hotel oddaljiti od italijanskih in nedavnih primerov, pa vendar ne maram pustiti
 znmar Hierona Sirakuskega, ki sem ga že omenil. Ko so ga, kot sem povedal, Sirakužani
 izbrali za vrhovnega poveljnika,
je pri prici spoznal, da najemniska vojska ni dosti prida,
 ker so bili poveljniki iz istega testa kakor nasi italijanski. Ker je presodil, da
najemnikov ne more ne obdrzati, ne pustiti jih je razpustil in krizem raztepel, zatem
pa se je vojsko-val s svojo vojsko, ne s tujo.

--------------

 Rad bi priklical v spomin se podobo iz starega zakona, ki je kot narocena za
nas primer. Ko se je David ponudil Savlu, da se gre borit z Goliatom, filistejskim
izzivalcem, ga je Savel oborozil s svojim orozjem, da bi mu vlil poguma. Ko pa je
 David imel to orozje na sebi, ga je zavrnil, rekoc, da si z njim ne bo mogel dosti
pomagati in da bi zato rad poiskal sovraznika s svojo praco in svojim nozem.
Tuje orozje, skratka, ali ohlapno visi na tebi, ali ti je pretezko, ali te dusi.
 Karel VII., oce Ludovika XL, ki je s svojo sreco in podjetnostjo Francijo osvobodil
Anglezev, je spoznal potrebo, da se oborozi z lastno vojsko, pa je v svojem kraljestvu
ukazal ustanoviti konjenico in pehoto. Kasneje je kralj Ludovik, njegov sin, pehoto
razpustil in zacel najemati Svicarje. Ta napaka, ki so ji sledile druge botruje,
 kakor se zdaj dejansko vidi, nevarnostim tega kraljestva. Ker je namrec poskrbel
za ugled Svicarjev, je osramotil vso svojo vojsko, in ker je pehoto povsem odpravil,
 je svoje vojake spravil v odvisnost od tuje vojske. Ker so se namrec Francozi
navadili vojskovati se s Svicarji, se jim zdi, da brez njih ne morejo zmagati.
Zavoljo tega Francozi Svicarjem niso kos in si brez njih ne upajo nastopiti zoper
 druge. Francoske armade so bile torej mesane, deloma najemniske, deloma domace,
ta vojska skupaj je mnogo boljsa kakor navadne pomožne ali navadne najemniske cete,
 pa mnogo slabsa kakor domaca. Omenjeni primer naj zadosca, kajti Francosko
kraljestvo bi bilo nepremagljivo, ko bi bili Karlove vojaske odredbe izpopolnjevali,
 ali vsaj ohranili. Vendar ljudje v svoji nepremisljenosti zacno marsikaj, kar je
tedaj videti dobro, pri tem pa ne opazijo skritega strupa. O tem sem govoril.
Tisti torej, kdor v drzavi ne sprevidi hudega, brz ko pozene prve kali, ni
resnicno moder, to je dano redkim. In ce bi pretehtali pravzrok za propad rimskega 
cesarstva, bi ugotovili, da se je propad zacel z najemanjem Gotov.

 Odtistihmal so namrec sile rimskega imperija zacele slabeti in vsa podjetnost,
 ki je Rimljane zapuscala, je prehajala na Gote.
 Povzemam torej, da nobena vladavina, ki nima
lastne vojske, ni varna. Narobe, prepuscena je nakljucju, saj nima moci, ki bi
 ji bila v nesrecah v zvesto obrambo. Modri mozje so zmeraj menili in trdili,
 quod nihil sit tarn infirmum aut instabile quam jama potentiae non sua vi m'xa.
(nič ni tako šibkega in nestanovitnega kakor
sloves o moči, ki ni oprt na lastni sili )
 Domaca vojska pa je tista, ki jo sestavljajo ali tvoji podlozniki ali mescani
ali služabniki; vse druge so ali najemniske ali pomozne. Kako pa urediti lastno
vojsko, bo zlahka ugotoviti, ce se preudari, kako so jo uredili stirje mozje,
 ki sem jih zgoraj omenil, in ce se pogleda, kako se je oborozil in je uredil
vojsko Filip, oce Aleksandra Velikega, in kako so storile isto mnoge drzave
 ali vladarji, prav na te ureditve se sklicujem brez pridrzka.


XIV QUOD PRINCIPEM DECEAT CIRCA MILITIAM**  ** Kaj glede vojascine pritice vladarju?
Vladar torej ne sme skrbeti za nic drugega, ne imeti druge misli in si ne izbrati
 za poklic drugega kakor vojsko, njeno ureditev in disciplino, kajti samo to
opravilo pritice tistemu, ki ukazuje. Mimo tega ima v sebi tolikanj trdno moc,
 da ne ohranja le tistih, ki so se rodili kot vladarji, marvec cesto tudi
 zasebnikom pripomore do te casti. Na drugi strani pa vidimo, da so vladarji,
ki so bolj mislili na sladkosti zivljenja kot na vojsko, svojo drzavo zgubili.
 Zanemarjanje te spretnosti je poglavitni vzrok, ki te spravi ob drzavo, izvedenost
 v tej stroki pa razlog, ki ti pripomore do vlade.
Francesco Sforza je iz zasebnika postal milanski vojvoda, ker je bil oborozen,
njegovi potomci pa so iz vojvod postali zasebniki, ker so se izogibali nevsecnostim
vojskovanja. Neoborozenost ti namrec med drugimi vzroki za hudo prinese se zanicevanje,
 to pa je eden tistih slabih glasov, ki se jih mora vladar otresati, kakor bom povedal
kasneje. Med oboroženimi in neoborozenimi ni namrec nobenega sorazmerja. In nespametno
 bi bilo misliti, da tisti, ki je oborozen, rad uboga neoboroženega, in da neoborozeni
 varno zivi med oborozenimi sluzabniki. Ker namrec le-te razganja jeza, onemu pa
je vse sumljivo, druzno nikakor ne morejo dobro delovati. Sprico tega vladarja, ki
 se ne spozna na vojascino ne tarejo le vse mogoce nesrece, temvec ga njegovi vojaki
 ne morejo spostovati, on pa se nanje ne more zanesti.

Zategadelj ne sme nikoli odvrniti misli od vojaske izvedenosti in v miru se mora
 se bolj uriti kakor v vojni. To lahko naredi na dva nacina: s prakticnimi vajami
in z razmisljanjem. Glede prakticnih vaj ne mora mimo tega, da gleda na disciplino in
urjenje vojakov, hoditi neprestano na lov in tako prilagajati telo na neudobje.
Medtem mora preucevati naravo krajev, spoznati, kako se dvigajo gore, kam se iztekajo
 doline, kako leze ravni, seznanjati se mora z naravo rek in barij; vsemu temu naj
posveca kar največjo skrb. To znanje je dvakrat koristno, prvic, spozna domaco dezelo
 in se lahko boljse seznani z možnostmi za njeno obrambo; drugic, s pomocjo dejanskega
 poznavanja teh krajev se zlahka znajde v vsakem drugem kraju, ki ga mora nanovo
 raziskati. Kajti grici, doline in ravnine in reke in barja, postavimo v Toskani, vse
 to je v mnogocem podobno tistemu v drugih pokrajinah; tako ob poznavanju krajev v
 eni dezeli zlahka razpoznas kraje v drugi. Vladarju, ki v tern ni izveden, manjka
ena od poglavitnih lastnosti, potrebnih vojaskemu poveljniku, kajti le
tako zna najti sovraznika, izbrati za utaboritev najprimernejsi kraj, voditi cete,
 pripraviti vse potrebno za spopad in uspesno oblegati utrjena mesta.

Ahajskega voditelja Filipomena pisatelji hvalijo med drugim tudi zato, ker je
tudi v casu mini mislil samo na vojno. Kadar je bil s prijatelji na dezeli, se
je veckrat ustavljal in se pomenkoval z njimi: »Ko bi bili sovrazniki na onemle
gricu, mi z naso vojsko pa tukaj, kdo od nas bo imel prednost; kako bi lahko v
 strnjenih in urejenih krdelih sli in jih staknili, kaj bi morali ukreniti, ce
bi se mi hoteli umakniti; kako bi jih zasledovali, ko bi se umaknili oni?« Spotoma
 jim je omenjal vsa nakljucja, ki se lahko primerijo kaki vojski, poslusal njihova
 mnenja, povedai svoja in jih podkrepil z razlogi. Sprico teh nenehnih razmisljanj
se mu na bojnih pohodih nikoli ni moglo primeriti nic takega, cemur ne bi znal odpomoci.
Kar pa zadeva urjenje duha, mora vladar brati zgodovino in ob njej razmisljati
 o dejanjih znamenitih moz. Gledati mora, kako so ravnali v vojnah, pretehtati
vzroke njihovih zmag in porazov, da se porazom lahko izogne, zmage pa posnema,
 predvsem pa mora narediti vse tako, kakor je pred njim naredil kak odlicen moz,
 ki se ga je namenil posnemati, ce je bil pac pred njim kdo slavljen in cascen in
so mu njegova znamenita dejanja in nehanja zmeraj pred ocmi. Tako je menda Aleksander
 Veliki posnemal Ahila, Cezar Aleksandra, Scipion Kira. In kdor bere Ksenofontov
 spis o Kiru, iz Scipionovega zivljenja spozna, v kaksno cast mu je bilo to posnemanje
 in kako se je v cistosti, priljudnosti, clovecnosti in darezljivosti ravnal po tistem,
 kar je glede Kira napisal Ksenofon. Podobno mora ravnati moder vladar. V mirnih
casih nikoli ne sme stati krizem rok, temvec si tudi tedaj prizadevno nabirati kapital,
 da mu bo na voljo v stiskah, da ga bo usoda tudi tedaj, ko mu pokaže hrbet, nasla
 pripravljenega, da se ji postavi po robu.